Search
  • piše Alenka, fotka Lovro

Lov na šparglje: Kaštelir

Updated: Mar 14


Na sončno nedeljo smo imeli družinski izlet na primorsko. Natančneje, šli smo raziskovat Kaštelir nad Kortami. Ene je tja vleklo arheološko najdišče iz prazgodovine, druge pa najdišča divjih špragljev. Pa smo imeli vsi zabavo, še najbolj pa naša najmlajša, ki jo zabava predvsem tekanje v naravi.

Že po nekaj korakih smo naleteli na tile dve lepotici. Nosita nič kaj poetično slovensko ime opičja kukavica, a poznavalci vedo, da gre za divje orhideje.

V Sloveniji so vse divje orhideje (kukavice) zaščitene. Zato potrebuješ še več sreče, da najdeš dve različni vrsti. Mi smo jo imeli in tu je še škrlatnordeča kukavica.

Takole zgleda ostanek starodavnega zidu. Na spletnih straneh Inštituta za arheolgoijo je moč prebrati, da so najstarejše najdbe na tem območju iz halštetskega obdobja, ki je pri nas trajalo od 800 pr.Kr. do 400 pr.Kr. Med najdbami pa je poleg prazgodovinske keramike tudi rimska keramika, rimski žgani grobovi in rimski kovanci. (Vir: www.arzenal.si)

V pomladnem razpoloženju smo zapazili parček pikapolonic. Z mravljo na straži (levo zgoraj) se nista dala motiti. V splošnem so hrošči eni najbolj uspešnih razmnoževalcev, saj zajemajo kar 25% vseh opisanih vrst živih bitij. Vsaj tako ocenjujejo.

Ker so hrošči tako pogosti, ni čudno, da smo jih srečali še več. Takole lepo je poziral hrošč iz družine rilčkarjev. V to družino paše več kot 80.000 vrst, zato lahko nanje naletiš skoraj kjerkoli. So različnih barv in velikosti, vedno pa jih izdaja značilno podaljšan rilček.

V Ljubljani glog šele sramežljivo razpira svoje prve listke, na primorskem pa že takole razkošno cveti! In moram dodati - prav drekasto smrdi. Čaj iz listov je vsestransko zdravilo za pešajoče srce. Celo tako dobro, da se moraš o jemanju posvetovati z zdravnikom.

Tu je še ena zelo užitna rastlina. Timijan ali materina dušica v Sloveniji raste divje in skoraj povsod. To je rod štirih vrst, ki se med seboj križajo, zato lahko najdeš nešteto različic. Za vse pa je značilen vonj po timijanu in vse so užitne. Poleg tega materina dušica blaži kašelj in sprošča gladke mišice, zato je posebej dobrodošla v čajnih mešanicah za astmatike.

Dlakavi skrečnik je prava paša za čebele. Za razliko od sorodnika timijana pa za ljudi ni užiten.

V primorju rastejo čisto drugačne rastline kot okoli Ljubljane in brez Male flore sem res izgubljena! Še dobro, da so mi fantje dali čas za določanje, med tem ko so raziskovali starodavne kupe kamenja.

Lastovičar se tudi ni dal čisto nič motiti. Primorski zrak ima podobne učinke na ljudi in na živali.

Tale lepotec pa je okrasti skalnik. Njegovo ime je bilo kar trd oreh, na koncu pa mi ga je zaupal kolega biolog Roman Luštrik, ki med drugim ureja spletne strani Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.

Pa smo jih našli, divje špraglje! Ker vsi vejo za to najdišče, jih je bilo le za šopek. A s seboj smo imeli tudi domačine, prave nabiralce, ki so še pred prihodom nas ljubljančanov nabrali že celo vrečko. Zato recept sledi kmalu :)

Cilj je bil torej izpolnjen. Vsi v avto in domov pa kuhat!

NEEE, v Izolo na kavo!

Sončen pozdrav!

61 views0 comments

Recent Posts

See All